zapuščena hiška

Fof Robin
Note:I'm sorry for this piece of crap (:


Ko je hotel mir, se je zatekel na kaksen odmaknjen kraj, tokrat je bila to zapuscena hiska v parku. Nikogar ni pricakoval tam, saj je bila skoraj vedno sama. Bil je rahlo slabe volje saj se je spet sprl z ocetom in mu naprej vrgel da bi tisto noc lahko pomagal, da bi se lahko postavil za njegovo mamo a se ni ker je reva. Takrat je bilo njegovemu ocetu dovolj in ga je udaril. Klofnil ga je po licu, se vedno se mu je poznala bleda modrica. No, da ne omenjamo kako ga je Andy nazaj... Potem se je v skoku preobrazil v volka, stekel je ven s hise in pri tem polomil vhodna vrata. Bil je tako zelo jezen, tekal je po gozdu in sproscal svojo jezo. Med tekom se je spet probrazil nazaj v cloveka in z vampirsko hitrostjo odhitel do neznane lokacije tam je pocel bogve kaj, nato pa prisel nazaj. Ceprav je toliko pretekel ni bil niti premocen, niti zadihan. Zdaj se je pocutil ze veliko bolje, a se vedno ne tako dobro. Namrscen se je odpravil proti hiski in medtem dojel kaj je pravzaprav naredil. Udaril je svojega oceta. Tega mu verjetno nikoli ne bo odpustil. Prekleto, ce bo Andy kdaj imel otroke, kar je mimogrede mocno dvomil, bo z njimi ravnal tisockrat lepse kot je njegov oce z njim. Ko oziroma ce bo nasel svojo sorodno duso pa bo zanjo dal prav vse, ne pa tako kot tisti idiot, ki je kar pustil da njegova mama umre. Pa je bila res mrtva? Nihce ne ve... Prispel je do cilja in najprej preden je vstopil prizgal se cigaret. Usedel se je na tla in ga celega pokadil, pa nato se enega... Lahko bi jih se vec ce se ne bi prisilil in vstal. Res je prevec kadil. Odrinil je vrata ki so zaskripala in zagledal svetlolaso osebo. Na zacetku je ni prepoznal, saj je ze zelo dolgo ni videl, nato pa je ahlo preseneceno pogledal. "Robs?" To je bil njegov vzdevek za sogovornico. O, ja, njuna zveza je bila re lepa, aa se je navelical in jo pustil. Ceprav je sprejela njegov predlog prijateljstva pa je ni videl ze zelo dolgo. Nasmehnil se ji je. "Kaj pocnes tukaj? Kako si?" Skusal je delovati cimbolj sprosceno ceprav je cutil neko rahlo napetost. Potlacil je svojo jezo in upal da ne bo opazila modrice na njegovem licu.

Zavil je z ocmi. "Zakaj ne? Jaz te bom se vseeno tako klical. Robs," je na koncu zanalasc a nic zlobno dodal star vzdevek. Zakaj je kar naenkrat ne bi vec tako klicali? Ah zenske... Opazil je da si ogleduje njegov obraz. Tudi sam jo je preuceval, vendar je bil njegov pogled usmerjen v drug del telesa, bolj natancno v njene prsi. Se vedno iste... Ob omembi modice se je njegova roka samodejno dodatknila poskodovanega mesta. Ni ga vec tako zelo bolelo in nasmehnil se je. "Hvala," je rejel in prezrl njen ton. Le kaj jo je mucilo? A nasmeh je zbledel ob vprasanju. Kaj pa naj drugega kot pove resnico itak bo vedela ce laze... "Ne. Stari me je udaril." Pogledal je v tla in nastopila je neprijetna tisina. Saj bi ji povedal da ga je udaril nazaj, a ji raje ni. V redu. Ocitno je Robs zelo slabe volje a vseeno je Andy na obrazu uspel obdrzati nasmesek, tudi ko mu je rekla srcek. Ji bo pa se vrnil. Pocakal je da pove do konca, nato pa ji namenil zvezdniski nasmeh ki je razkrival popolne bele zobe. "Miska, turneje je bilo konec pred enim mesecem. Zdaj delaam na novem materialu," je rekel in ji pomeziknil. Zanalasc je uporabil ime miska, saj jo je vcasih poklical tudi tako. Ceprav ga je ob tem kar malo zapeklo, bil je nesramen. Vprasljivo jo je pogledal. "Si bila dobre volje? Kaj pa to pomeni?" Zarezal se ji je, popolnoma se je sprostil in postal spet stari Andy. Do vseh svojih bivsih se je obnasal enako, sprosceno in navadno, razen ce ga je kaksna odkrito poslala kam v neprimerne destinacije, takrat je znal biiti prav pasji ali pa je ignoriral. Odsel je do Robs in se usedel na klavir. Ta se pod njim ni podrl in Andy je bil presenecen, saj je bil tako neroden da je polomil tudi najtrdnejso stvar. Ocitno je bil ta klavir zelo trden in vzdrzljiv. Nasmehnil se je Robin in pokazal proti tipkam. "A bi mi kaj zaigrala?" je vprasal in jo pogledal v oci. Koliko casa je minilo odkar se mu je nazadnje iskreno nasmehnila? Nato pa je izjavila nekaj takega, da ga je skoraj zadela kap. "Kaj je bilo narobe s tabo? Oh Robin, lepo te prosim..." Pogledal jo je in se nagnil cisto k njej, obraz pa nezno prijel z eno roko. "Robs, najina zveza je bila super, pac pa ni slo... Ne znam ti razloziti..." Izogibal se je tistemu navelical sem se a to je spretno pikril, ko jo je pobozal. "S tabo ni nic narobe. Zelo si lepa in vcasih mi je zal da sem te tako grdo pustil." Gledal jo je v oci in igral tako dobro da je bil preprican da mu bo nasedla. Nikoli ni obzaloval nobene prekinitve ali cesarkoli, kmalu je pozabil nanjo. No... Vcasih je res razmisljal da bi s punco lahko nehal na lepsi nacin, a kar je rekel je rekel.

Debelo je pogledal. Da je imel dober razlog za to?? No, ja, ko je malce pomislil... Ocitno ga je Robs poznala. "No ja..." pa je bilo vse kar je rekel in tezo nelagidno prestavil z ene noge na drugo. Res mu ni bilo prijetno govoriti o tem, a kaj hoces, se bo pac naredil brezbriznega kot vedno. Nato pa si je le premislil in dodal se: "Saj sem ga nazaj," je rekel in skomignil z rameni. Naj se zgraza ce se hoce, ni se mogel zadrzati. Saj je vedel priblizno kaj bo sledilo ko se vrne domov a o tem zaenkrat se ni hotel razmisljati. Nato je zmajal z glavo. Ni bila vedno taka... "Ne. Ne bos verjela, se vedno se pocutim odlicno," je rekel in jo sarkasticno pogledal. Sicer mu cigarete res niso vec skodile, prav tako je strup popravil vse kar je bilo poskodovano prej. Pa je ona vedela za preobrazbo? Ni bil preprican zato jo je kar vprasal. "Saj ves kaj se mi je zgodilo kajne? Saj ves kaj sem zdaj?" Pogledal jo je s pricakovanjem in bil rahlo zaskrbljen. Kaj ce se ne ve in ga bo zdaj samo nagnala? Kaj ce ve in je zato tako nesramna do njega? Jezilo ga je ker ni imel pojma. Zavil je z ocmi in se nasmehnil. "Lahko te naucim..." Ni cakal na odgovor in se je kar usedel k njej. Z ramo se je je dotikal, prav tako z delom noge. "Naj ti pokazem..." Zaigral je najosnovnejso lestvico nato pa jo pogledal. "Daj, ponovi...." Najhujse kar bi se lahko.zgodilo je groba zavrnitev, cesar pa ni ravno pricakoval. Nato ga je lepo prekinila in pogledal jo je v oci. "Nisi bila problem zame... Pac... Ne znam povedat," je rekel in jo se vedno drzal ko se je poskusala resiti prijema. Ne... Da ni taksne vrste clovek ki bi jokala? A je mislila da je Andy slep? Videl jo je. Videl je njene oci, njen pogled ko jo je zapustil. A ni odreagiral na to, bilo bi samo se slabse. Odkimal je. "Nisem... Nisem vec mogel. Itak ne bi prenesla pritiska ko bi se razvedelo da sva skupaj. Nehala sva v tvoje dobro, verjemi mi." No, to je bilo deloma vseeno. Tudi ce je prkinil zvezo mu takrat ni bilo vseeno zanjo, vedel je kaksen je lahko vpliv medijev in vsega tega in ni hotel da ona to dozivi. Gledal jo je iskreno in celo nekoliko uzaljeno ker mu ni verjela. Zavzdihnil je. "Robs, ti SI lepa. Verjemi mi. A mislis da bi sploh hodil s tabo ce ne bi bila?" Vorasljivo jo je pogledal. Res, vse njegove punce so bile lepotice in ona je bila ena izmed njih. Ni vprasal kaj, tudi sam je strmel v njene oci in kmalu dobil odgovor. Ta izjava ga niti ni presenetila, a ni bila povsem pricakovana. Prijel jo je za roko. "Kaj cutis?" je vprasal. Lahko bi bilo karkoli. Ce je hotela ponovno zvezo... Ko je pogledala proti vratom je takoj zaslutil njen namen. "Da ne bi," je rekel in jo pogledal. Ne bo mu usla, ne zdaj. Malce se je obotavljal nato pa stopil do nje, jo za roko potegnil gor in se ji zazrl v oci. Pobozal jo je po licu in potegnil k sebi, v pocasen in dolg poljub. Vedel je da ne bi smel, a sama je rekla da nekaj cuti. Njegove roke so se oklenile njenega telesa in jo objemale. Nato se je umaknil in ugriznil v ustnico. "Pozabi. Najbolje da grem..." je rekel in se ze odpravil stran, a ga je nekaj potegnilo nazaj.

Zavil je z ocmi nad njenim muzanjem in pogledu. Sam je ze vedel za kaj je slo, vesel je bil tudi ker ga ni sprasevala kaj je bilo. Trenutno ni bil niti pripravljen niti razpolozen da bi govoril o svojih prepirih in pretepih z ocetom. O, sranje, torej ji sploh nikoli ni povedal kaj je. Logicno, ko pa tudi ona nikoli ni iazjavla da je demon ali kaj tako norega. Ah, ce je ze zacel bo pa tudi koncal. Previdno jo je pogledal. "No... Volkodlak sem. Oziroma sem bil. Nedolgo nazaj me je ugriznil vampir in zdaj sem pol obojega. Vem da se slisi neverjetno ampak je res. Prosim ne povej medijem..." Prosece jo je pogledLl in cakal njen odziv. Ali mu bo sploh verjela? Verjetno ne in ga bo peljala v psihiatricno bolnico. Enkrat je eni punci povedal da je volkodlak in ga je ze vlekla k zdravniku dokler se Andy dejansko ni preobrazil in s fem prekrsil kar nekaj svetih zakonov volkodlaka, zato jo je na koncu moral ugroznit da je se ona postala ena od njih. Kje je bila zdaj ni vedel, a upal je da sama ni bila tako nora kot on in je uspesno skrivala skrivnost. Lahko da je spet prekrsil sveti zakon a ni mogel drugace... Ko je popopno ponovila za njim se je nasehnil. "In ti meni da ne znas... Daj, zagotovo znas se kaj. Zelo rad bi te slisal." Ussdel se je tako da se je je cel dotikal in glavo naslonil na njeno ramo. Hotel jo je slisati kako igra in to bo dobil, tudi ce bo moral vztrajat cel mesec. Ce ga je kaj poznala je vedela da je najbolje da pokzae kae zna. Prkmimal je. V njeno dobro. Nato je z nasmehom odkimal. "Nikoli nisem dvomil vate. Pac vem, ker sem nekaj casa jemal antidepresive, tudi droge sem okusil. Ampak nic od tega ne uporabljam vec. Samo se kadim." Pomezimnil ji je. pravzaprav so mu cogareti res pomagali skozi vse to. Pomirjali so ga in mu dajali obcutek da mu nic ne manjka, da je zapolnjen. Ko je jemal antidepresive je bilo res hudo. Mogoce je takrat ze hodil z Robin... Kakorkoli, na njen nejeveren pogled je samo zmajal z glavo. "Ne verjames mi kaj? Ne verjames mi da mislim da si lepa." Pogledal jo je v oci. Mogoce kdodrug z njegove druzbe res ne bi rekel da je Robs lepa, a njemu se je zdela prav.... Angelska. Vsa takrat ko sta bila skupaj je bila. Sedaj je bila ocitno mesrecna, s tem je izginil ves njen zar in se dodatna lepota. Ko je bila na robu joka je samo stisnil ustnice v tanko crto. Vedel je kaj to pomeni. Saj bi jo objel, a je raje ni. Zmedeno jo je pogledal. "Kako to mislis v sekundi?" je vprasal in j zmedeno gledal. Sam bi lahko zginil s super hitrostjo a tudi ni hotel. Krasno. Vsec ji je bilo. Zacutil je njene roke na vratu in z trenutek se je pred njim urtro par spominov bivse zveze z njo. Se je hotel, se je hotel obcutiti okus njenih sladkih ustnic na svojih a je nehal. Ni bilo prav. Potem ga je kar vleklo k njej, kot kovina k magnetu je lezel k njej in bil vedno blize. Pogledal je v tla ob njenih besedah. Niti on ni tega hotel, ni je hotel prizadeti. Tokrat mu ni bilo vseeno kot vedno. Njegove roke so se spet oklenile njenega telesa, najprej okoli pasu, nato pa so roke zdrsnile nekoliko nize, na njeno zadnjico. Tako kot vcasih....... A ni je se poljubil, gledal jo je v oci. "Povej mi, kaj torej hoces?" je vprasal in se ji nasmihal z ocmi.

Njen odziv ga je nekoliko presenetil. Ni bilo ravno vsakdanje ce ti nekdo prizna da je pol volkodlak in pol vampir, razen ce je bila tudi sama ena izmed njih. No, ene ali druge vrste, sam je bil edini primer svoje rase. Nasmehnil se je. "Na primer kaj?" Je pricakovala da je zombi? Nekaksne vrste posast, ki verjetno ostaja samo v mitih in legendah? Ali kaj hujsega? No, potem jo je pac razocaral... Njene besede so ile neke vrste priznanje, rdecica pa je samo dodatno potrdila to. Pogledal jo je. "Kaj si? Demon, hudic, lucifer?" Pravzaprav je povedal vec imen za isto oziroma zelo podobno posastico. Niti sanjalo se mu ni kako zelo je zgresil. Pa ni rekel tega ker bi bila videti kot ena teh posastic, bleknil je tisto kar mu je najprej padlo na pamet. "Ja," je trmasto rekel in jo prijel za roko. Zacel jo je premikati proti tipkam. Poloil jo je nanje nato pa isto storil se z drugo roko. "Saj znas. Prosim..." Lepo jo je pogledal in strmel vanjo. Ta pogled je skoraj vedno vzgal, ni pa bil preprican da bo tudi na njej. Pogledal je v tla in prikimal. "Jap... Pa tudi kaj drugega... Nic posebnega, saj sem se odvadil..." No, ja, vcasih so se na njegovem telesu se vedno poznale dolge in dokaj globoke ureznine, ceprav so se te zelo hitro zacslile, tako da ljudje vecinoma niso opazili. Pa tudi kaksen tabletek se je se znasel v njegovih ustih, vendar ne vec tako pogosto, samo se vcasih. Tega ji ni nameraval razlagat, ce pa bo ze vprasala ji bo pac povedal. Zmajal je z glavo. "Moras," je rekel in jo pogledal. Res je mislil da je lepa, ni vedel zakaj mu ne verjame. Poslusal je njeno pripoved in se zamislil. Imela je prav, na nek nacin. Nihce ne bi hotel biti pravi prijatelj z njo, mkgoce bi kdo celo grdo ravnal z njo ko Amdya ne bi bilo zraven a povedal ji je zakaj. "Robs, mogoce se skusajo prepricati da nisi lepa, ker ti zavidajo tvojo lepoto. V resnici vse punce hocejo zgledati kot ti, fantje pa pac preprosto potegnwjo z njimi, nimajo svojega mnenja." Tako nekako, mogoce je bilo malo dugace a zadel je bistvo in to je vedel. Gledal jo je in cakal kaj bo rekla na to. Tudi ce u bo ugovarjala, on ve da je lepa. Nasmehnil se je. "Kako zelo zapleteno? Mi ne mores razloziti? Mogoce bom dojel..." Gledal jo je s tisto iskrico ki v njegvih oceh ze dolgo ni bila prisotna. Saj bi se ji lahko uprl- ce bi se ji hotel. Tako pa se ji j pustil da ga je povlekla do sebe. Po parih trenutkih je koncno naredila tisto pricakovano potezo. Se bolj jo je stisnil k sebi in uzival v poljubu. Med kratkim predihom jo je pogledal v oci. "Imas me," je rekel in jo objel. Ugotovil je da je to rahlo pogresal, ceprav se tega ni zavedal. Kaj pa je to sedaj? Bil je neki layer, ne pa tak brezupen romantik. Kaj hoces, vsec mu je bilo in spet jo je povlekel v nov, dolg poljub.

Zasmejal se je. "Jaz, demon? No ja..." Ni tocno vedel kaj delajo demoni, pravzaprav ni poznal dosti drugih ras, glede tega res ni bil najbolj razgledan. Bil pa je toliko bolj ponosen ker je bil edini predstavnik svoje vrste. No, verjetno, a ni bilo prav veliko moznosti da je na svetu se kdo tak, saj naj bi bil vampirski strup za volkodlake zelo skodljiv, celo smrtonosen ali nekaj takega. Kakorkoli ze, sploh ni vedel cesa vsega je zmozen oziroma cesa ni. Nasmehnil se je, spet je popolnoma zgresil. Hja, ugibanja niso bila njegovo podrocje. Nato jo je ocarano pogledal. "Angel? Zakaj me to ne preseneti?" Ups, a je bil to slucajno spogledljiv pogled? Bil je in to zelo odkrit. Zaigrala je, ceprav le nekaj ubogih tonov so bili zaigrani lepo in nasmehnil se je. "Noces vec? V redu. Ne bom te vec silil." Saj bi tudi sam kaj zaigral, a ni bil preprican ce bi ga hotela poslusati. Poldeg tega pa je bil klavir popolnoma prenezen zanj. Raje je imel tezke zvoke kitare in bobnov, pa dretje, kot so nekateri imenovali njegovo petje. Res je imel poseben glas, tudi njemu je bil vsec. Najprej se je samo nasmehnil, potem pa ji je z resnejsim pogledom odgovoril. "No... Ja sem se, ce ti povem po resnici se se sedaj kdaj, na primer tole..." Dvignil je majico in nekje pri rebrih sta se pokazali dve dokaj dolgi crti, skoraj ze povsem zaceljeni. "To ja nastalo danes zjutraj, preden sem se se bolj skregal z idiotom..." Skomignil je z rameni. Saj ni bilo tako zelo hudo, sploh ni cutil, saj je bil ze navajen. Opazil je da ji ni ravno prijetno, zato se je skusal spomniti druge teme. "Kaj lahko pocnes kot angel?" je vprasal in jo pogledal. To ga je v bistvu res zanimalo, kaj vse so lahko poceli angeli... Prikimal je njenemu stavku. To je bilo dobro. Tudi sam je vsem govoril da je ekstremno sexy in pameten, to je delal po navadi na zelo smesen nacin in se je le salil, ceprav o sebi ni imel slabega mnenja. Njenemu stokanju se je moral zasmejati. "Kaj, samo resnico ti povem," je rekel in se ji zarezal. Prikimal je in zacudeno pogledal ko je kar naenkrat ni bilo vec pri njem, pac pa je bila pri ogledalu, nato pa je bila spet pri njemu. "Hudo!!!" je navduseno zaploskal z rokami kot majhen otrok. V njegovih oceh je bilo.cidno navdusenje. Nevarno jo je pogledal, v dobrem smislu seveda. "A lahko tudi druge teleportiras?" S tem je v mislih imel predvsem sebe, bilo bi krasno ce bi ga lahko prestavljala po prostoru. Nasmennil se je njenim besedam. Nikoli? Tudi prav, imel je vecnost. Samo z nasmehom jo je pobozal po licu, ko je roko odlepil od njene zadnjice. Zrl ji je v oci in ni vedel kaj naj rece. Preprosto ni bilo esed. Pa ne da se je zaljubil vanjo? Ne, to mu ni bilo podobno, sploh pa je bilo to skoraj povsem nemogoce, saj jo je videl po zelo
dolgem casu. Ali pac? Ni vedel, bil je zmeden. Niti ni bil preprican kaj je zdaj- sta par ali ne? Bo ze zvedel... Objemal jo j in naslanjal glavo na njeno ramo.

Nasmehnil se je nato pa zacudeno pogledal. "Sem edini ki ve? Carsko..." Bil je rahlo navdusen saj je vedel za njeno skrivnost. In to ne kaksno neumno in brezpomensko, pac pa zelo pomembno skrivnost. Saj je tudi ona vedela njegovo, a ni bila edina. Zasmejal se je. On da je bil na vrsti? Tudi brez pogleda ki ga je samo se bolj premamil bi ji zaigral nekaj. "Prav," je rekel in zacel igrati pocasno in zalostno melodijo, ki se je pocasi prelevila v divjo in hitro, celo nekoliko jezno. Ko je koncal jo je samo tiho pogledal in cakal njeno mnenje. Melodija se ni bila spisana, zmisljeval si jo je sproti in v bistvu samo izrazal svoje obcutke in custva. Opazil je da je sokirana in hitro je popravil majico da se ureznine nista vec videle. Skomignil je z rameni in odgovoril s povsem obicajnim tonom. "Ne vem, na zacwtku je malo bolelo a sem uzival v bolecini, zdaj pa ne boli vec, prav prijetno je." Le kaj si bo pa zdaj mislila? Da je mentalno nenormalen norec ki se poskusa ubiti? Ga bo lepo peljala k psihiatru? Mogoce... A z lahkoto bi ji usel s svojo hitrostjo. Kaj mu je itak da ge ne bo obsojala... Vsa upal je. Tega v zvezi z duso in telesom ni vedel in zavil je z ocmi. "Ves kaj, jaz cisto nic ne skodujem svoji dusi," se je uprl. To je bilo cisto res, samo lajsal je bolecino in vse to. Privzdignil je obrvi. "Nic posebnega? Daj no, angel si, zelo si posebna. V dobrem smislu. Daj pivej mi..." Prosece in hkrati trmasto jo je gledal in cakal da mu pove. Spet bo vztrajal do konca, dokler ne bo zvedel vsaj za polovico njenih skrivnosti. Pogledal jo je z nevarno in navduseno iskrico v oceh. "Daj, poskusi," je rekel in jo prijel za roko. Mogoce se bo teleportirala sama, mogoce bo tleportirala se njega. Upal je na drugo moznost, saj bi bil to res noro. Zacudeno jo je pogledal. "Sorodno duso? Hja no... Odvisno kdo. Jaz nisem ravno za rsene zveze tako da ne ve..." Zavedel se je da je izrekel nekaj napacnega."Ampak kaj ves, s tabo bo mogoce drugace..." Nasmehnil se ji je in jo se naprej objemal. Pocutill se je tako... Dobro.

Note: sorry za kratk odgovor ampak se mi mudi na trening... (:

Nasmehnil se je. " 'Starsev'? Kaj pa to pomeni?" Seveda je vedel kaj to pomeni, a vseeno jo je vprasal. Sam njej nikoli ni povedal za mamo, da je v bistvu sploh nima in mogoce ji celo bo... Vedno je govoril samo o tem kako sovrazi oceta, mame se omenil ni. Mogoce ga je se vedno prevec bolelo, kdo ve? Ali pa preprosto ni hotel... Se sam je bil presenecen ko je rahlo zardel in se sramezljivo nasmehnil. "Hvala," je rekel nato pa se ob naslednjih besedah zasmejal. "Seveda je... Ogromno stvari," je rekel in ji pomeziknil. "Jaz sem naboljsi v vseh stvareh," je rekel in se ji nasmehnil. No, ja, v vseh... Obupen je bil pri poslusanju drugih, razen vcasih, ce ga je stvar zanimala, ni znal najbolje pospraljati, zaradi tega se niti ni sekiral, njegove jedi so bile samo za v smeti, se za zivali ne, pa se kaj bi se naslo. Na primer tudi njegova olika je bila... Grozljiva, to bi bila se najlepsa beseda. Pa sevrda se vedno najde se kaj, ampak bolje je ce nehamo z nastevanjem tega. Vidno si je oddahnil, ceprav samo za salo. "V redu. Sem se ze ustrasil da me bos odvlekla kam. Ko sva bila skupaj si bila namrec zelo skrbna..." Nasmehnil se ji je, dobro se je spomnil kako je vedno skrbela zanj in ga razvajala. Kot je on njo, samo da na malo drugacen nacin. Skomignil je z rameni. "Ne vem, novo je in saj ves, mene zanima vse kar je odbitega," je rekel in v oceh se mu je zaiskrilo. Cisto vse kar je bilo nenormalno, torej vsaj malo podobno Andyu ga je zelo fasciniralo in privlacilo, hotel je vedeti vse o vsem. Tako kot tudi o Robs in njenih super sposobnostih. Krila? Premikanje stvari po prostoru?! "Noro!" je veselo vzkliknil in jo navduseno pogledal. Se vec bi hotel zvedeti in to ji je sporocal s pogledom, ki je bil zelo radoveden in poln pricakovanja, kot pogled petletnega otroka. Ob njej se je vedno pocutil tako... Otrocjega, ce bi temu lahko tako rekli, vendar na bdber nacin, ne na tisti tecen. Nato je skomignil z rameni. Kaj je sploh lahko delal? Vedno je rad govoril o sebi, tudi tokrat. Malce je pomislil nato pa zacel. "Hm... Imam sposobnost spreminjanja v volka, pa vse vampirske sposobnosti na primer hitrost, sluh... Prehranjujem se z normalno hrano, se vedno potrebujem spanec, ampak sdrzim tudi vec mesecev brez, ob poln luni sploh ne vem kaj se zgodi z mano... Ne spremenim se vec v isto posast kot nekoc... Mislim da bom zivel vecno, ce pa nekoga ugriznem pa ne vem kaj se zodi. Lahko preozkusim na tebi," je rekel in jo pogledal, ceprav se mu je mocnio zdelo da bo predlog odlocno zavrnila. Ce ji je se ka pozabil povedat ji bo pac povedal ko se bo spomnil. Ves navdusen je prikimal, nato pa je zavil z ocmi. Ce bo ze sedaj negativno mislila ji ne bo uspelo. In ravno to se je zgodilo, zataknil se je in isti trenutek jo je spustil. Cakal je da ga je povlekla ven, nato pa se zarezal. "Carsko, daj se enkrat!" Ceprav je vedel da ga bo kar se da vljudno zavrnila jo je se vseeno pogledal z velikimi ucki. Bila je cisto tiho, zato se je odmaknil oliko, da jo je gledal v oci. "Je kaj narobe?" je vprasal in jo se vedno gledal. Nato jo je potegnil k sebi v nov poljub. A nekaj mu se vedno ni bilo jasno. Sta bila skupaj ali me? V njegovih oeh se je videlo kaj ga muci in nekako je upal da mu tega ne bo treba vprasati in bo Robin vedela kaj mora odgovoriti. "Kaj bi rada pocela?" jo je vprasal z nasmehom, ki je sporocal da je samo njegova.