cindy morgana winchester

cindy "morgana" winchester

23 (real age beyond 2000) | paris, france | emilie de ravin | demon

Prestopil/a si prag temačnega mesteca. Si naredil/a pravo potezo? Ali jo boš obžaloval/a za vedno?

pravijo, da se vsak začetek življenja začne z rojstvom. ona se svojega ne spomni, zato zmeraj pravi, da ni bila rojena, pač pa je le pričela biti. verjetno ena izmed nekoliko mlajših demonov, se morgana sprehaja po svetu že več kot dva tisoč let, čeprav je to le njena okrogla starost - kaj, kje in od kod sega njen izvor je preprosta neznanka, vendar pa se ta demonka prav dobro spominja, kako zelo naivna je bila na začetku svoje nesmrtne poti. ne glede na prezir, ki ga je čutila do ljudi, je bila nanje nekoliko ljubosumna - ti s lahko zmeraj povedali, ubesedili čustva, ki pa jih mladenka nikoli ni poznala dovolj dobro, da bi jih ubesedila. tako se jim je približala, v upanju, da bo to tudi spoznala, vendar kaj, ko je bila zmeraj en korak pred njimi - kar je, iz leta v leto, stoletja v stoletje, postal prav velik problem. velikokrat so se je izogibali še preden so sploh stopili v stik z njo - njena aura, ki je oddajala nekakšen strašljiv pridih in izjemno inteligenco, jih je odbijala, dekle pa ni vedelo, kaj naj si misli o vsem skupaj. tako je, v svojih očeh velikokrat zaznala mokroto, ki pa je ni znala poimenovati, dokler do nje ni pristopil možak, ki ji je, obrazločil, da so to pravzaprav solze. še sedaj se spominja tistih besed, ki so ji dale jasno vedeti, da so te kaplijice znak preproste šibkosti in da nikoli več v življenju ne bi smela jokati. in takrat mu je segla v dlan, ki je bila tako zelo hladna, kakor najhlajša zima, ki jo je doživela in mu sledila, kamorkoli je pač šel. šele takrat je dobila svoje ime. morgana. pariz je postal njen dom za vrsto let, njena brihtnost pa jo je iz neizkušene deklice čisto počasi začela spreminjati v izkušeno demonko, ki je stala ob strani svojemu učitelju. vsakič, ko je zamenjala telo svojega gostitelja se je počutila močneje, vsakič je spoznala nekaj novega, njena čustva do ljudi pa so od ljubosumja prerasle v prezir. bolj, ko sta v naslednjih letih potovala po pokrajinah, bolj je razumela, kako zelo lažniv je bil svet, v katerem se je znašla. njena gostobesednost se je počasi začela redčiti, in skupaj s časi, se je spremenila tudi ona. nikoli več ni iz njenih očes prišla ven kakršnakoli oblika solza. tudi takrat, ko je svet zapustil njen še tako zelo zvesti prijatelj, ki se ni več mogel privajati k spremembah, ki so jih postavili ljudje. postavila se je na noge, ter za nekaj let potovala sama, po tem pa jo je stara zgodba privabila v mesto, ki so mu pravili woolpot. res je bilo, da ni bila ravno velika ljubiteljica dežja, ampak kar jo je najbolj mamilo, je bilo dejstvo, da bo tukaj morda našla takšne, kot je bila ona sama. ali kakor bi to čustvo poimenovali ljudje - radovednost. tako je spremenila svojo podobo, svoje srednje ime ohranila kot morgana, in se preselila sem pod krinko navadnega človeka. nekaj ji je že pravilo, da bo njeno bivanje tukaj morda tudi nekliko drugačno.