christian andy guvelle

Andy Christian Guvelle

age |New York| Andy Biersack | volkodlak preobražen v vmpirja

Prestopil/a si prag temačnega mesteca. Si naredil/a pravo potezo? Ali jo boš obžaloval/a za vedno?

20.12.
10pm
Hospital
»Daj, samo še malo! Potisni!« Plavolasa ženska je ležala na porodni postelji z razprtimi nogami in sopihala. Ni upoštevala tistih neumnih nasvetov kako naj diha, ona je že vedela da ima prav. To je to. Zdaj ali nikoli. Napela je vse sile, stisnila je vse mišice ki bi ji lahko pomagale in zraven kričala. Z jokom je na svet prilezlo majhno bitje, plavooki fantek. Ko ga je mater dobila v naročje se ji je zarežal. Že takoj je vedela, da je poseben. Pa ne samo zato ker je bil njegov oče vodja volkodlačjega tropa, nekaj na njem… Te njegove oči so bile prav posebne. »Prečudovit si,« je rekla in žarela od sreče kot še nikoli do takrat. »Imenovala te bom Andy. Andy Christian Guvelle. Moj angel.« Pa je bil res tako zelo angelski? No… ne ravno. Pustimo to za pozneje, majhno štručko, povito v kos blaga je ponosno odnesla domov in jo pokazala vsem. »Moj sonček,« je govorila. Prvih nekaj mesecev je bilo vse popolno. Nato je nekega dne domov prišel visok postaven mož, bil je zelo napet in zadihan. Blondinka je v naročju imela svojega otročička in se igrala, a je takoj začutila da je nekaj narobe. Preden bi lahko vprašala je moški spregovoril. »Prihajajo. Vse bodo vzeli. Čisto vse.« »Kdo, Andrew, kdo?« je spraševala, sedaj že nekoliko bolj prestrašena. »Oni,« je rekel in z roko pokazal na okno. Od daleč so prihajale temne postave, bile so prav strašljive in zlobne. »Pohiti, vzemi Andya in pojdi? Jaz bom ostal tukaj in se s tropom boril.« Njegov glas je bil odločen, prav tako kot pogled matere. »Nikamor e grem, ostala bom s teboj!« Postavila se je pred njega, z malim fantkom v rokah. »V bolezni in zdravju, se spomniš? V miru in vojni… V smrti.« Če ne bi dojenček isto sekundo zajokal, se ne bi vdala. Tako pa je samo nemočno odhajala in gledala čez ramo kako se njen mož, oče njenega otroka neusmiljeno bori.

15.12.
3pm
Los Angeles, California
Kaj je to? Kaj je ta hrup? Sedemletni črnolasi fant je priskakal dol po stopnicah v mamino naročje. Njen pogled pa je bil spet odsoten, nekoliko prestrašen. Andrew je prišel v sobo. »Očitno jih takrat nismo premagali. Beži.« Ženska je spet odkimala. »Ne. Tokrat ne bom bežala jaz. Tokrat boš ti.« Christian, ki je vse samo opazoval z nedolžnim pogledom se je vmešal. »Kaj se dogaja? Kdo gre? Kdo bo bežal? A se gremo skrivalnice?« V njegovih očeh se je iskrilo navdušenje in pričakovanje. Mama je pokleknila k njemu. »Ne, Andy, ne gremo se skrivalnic. Oziroma… ja, vidva z očkom se skrijta, jaz pa bom mižala.« Mož je že hotel ugovarjati, a mu je Julianne namenila tak pogled, da je preprosto dvignil fanta v naročje in odšel s sobe. Oziroma je nameraval. V tistem trenutku so v sobo planila visoka, bleda bitja in napadla mamo. Andy je zakričal. A mu je oče zadušil krik, ko je pokril njegova usta z dlanjo. Boril se je, Christian pa je bil skrit pod mizo in vse opazoval. Samo nemočno je gledal kako so odvlekli nepremično postavo s svetlimi lasmi. Njegovo mamo. Prav tako njegov oče.

13.3
9pm
Woolpot
Prismejal se je s kar tremi dekleti. Vse so bile oblečene manj kot zelo pomanjkljivo in tudi one os se prav hihitale črnolascevim šalam. Vse skupaj je prekinil prihod visoke temnolase postave- očeta. »Andy Christian Guvelle! Mislim, da ne bi smel biti zunaj, saj si v priporu. Takoj se mi spravi v sobo, telih pa da ne vidim,« je pomignil na tri pohotne punce. Andy je samo zavil z očmi in se odlepil od deklet. »Fuck my life, nikamor ne grem. Pravzaprav bi si tudi ti moral omisliti afero, prav zabavno je. Lahko ti kakšno posodim…« Kar se je zgodilo naprej, raje ne bi opisovala. Povejmo samo to, da je pristal na cesti, a ne za vedno, za tisto noč. Prhnil je in mu pokazal dvignjenega sredinca, nato pa se nasmejan odpravil v temno noč.
Hodil je po temni ulici, ni se obnašal prav pasje, čeprav je bil tudi sam volkodlak. Kar naenkrat mimo njega kot strela hitro švigne nekaj temnega. Pa spet. Andy je postal malo prestrašen, pred sabo je zagledal visoko bledo postavo. »Hej,« je ta samo rekla, naslednje kar je čutil pa so bili ostri zobje v njegovi temni koži. Zatulil je od bolečine in se skrčil. A ni umrl, kot bi po pravilih moral. Ne. Preobrazil se je v pol volka, pol vampirja. Njegova koža je postala čisto bleda, ohranil pa je lastnosti obeh. Še vedno se lahko spremeni v volka kadar se hoče, ima vse vampirske sposobnosti, ob polni luni pa se ne spremeni v ostudno pošast, o, ne, takrat nihče ne ve kaj počne, saj gre vedno v gozd, s tam se včasih slišijo predirni kriki, včasih smeh…
Today
Kakšen je danes? Ne bi verjeli, če vam povem da je uspel v glasbi in je najslavnejši in najbolj zaželjen najstnik na svetu. Tipičen emo, za katerim vzdihuje milijone deklet in se želi poročiti z njim. Vso srečo s tem, njegove zveze namreč trajajo najdalj en teden, še to ne. Je dober prijatelj, lahko pa je najhujši sovražnik. Vedno je za fore in ima odličen smisel za humor, da njegove nerodnosti sploh ne omenjam… toliko bi se še dalo povedat o njem, a če ste dovolj neumni boste šli in ga spoznali, pa vam bo jasno.