Prostor za kadilce

LINA AND NOAH

magdalina je bila v woolpotu šele nekaj dni, a kljub temu se je zelo kmalu začela dolgočasiti. nikoli ni bila ljubiteljica majhnih mest, privlačila so jo velemesta - new york, tokio, pariz, moskva... v woolpotu ni opazila nobenega človeka, ki bi bil vreden njene pozornosti, po navadi se ji je pogled ustavil na rahlo 'norih' ljudjeh, ki so bili precej zanimivi.
lina je zdolgočaseno sedela v majhni sobici, ki jo je najela za bivanje v tem zakotnem mestu in samo gledala predse. soba je bila skromno opremljena. ob velikem oknu je stala postelja, s preprosto, belo posteljnino, blizu postelje je bila postavljena visoka luč, čisto pri vratih pa je bila omara iz hrastovega lesa. stene so bile bele in to ji je bilo všeč. v mestih, kamor so jo poslali 'nadrejeni', se ni nikoli preveč udomačila. sobe, ki jih je najela so ostale preproste, ker se ni želela navezati na lepo opremljeno stanovanje, ki bi ga morala prej ko slej zapustiti.
tudi svoji zunanjosti ni posvečala prevelike pozornosti. ličila se ni, bila je naravna lepotica, lase si je počesala, le ko si jih je oprala, zato je imela ves čas skuštrano frizuro. in tudi danes je bila taka. povsem naravna in čeprav je bila ura že enajst, je še vedno nosila pižamo.
vedela je, da ne sme več zapravljati časa v tej majhni sobici, zato se je preoblekla v kratke hlače, črno majico s kratkimi rokavi na kateri je pisalo nirvana, obula pa si je črne bulerje. na glavo si je poveznila klobuček in se odpravila ven. zunaj ni bilo mrzlo, ampak vsi normalni ljudje so bili oblečeni v dolge rokave, in jakne, zato je bila lina deležna veliko začudenih pogledov, ko je pohajkovala tako razgaljena. a bilo ji je vseeno.
žvižgala si je neko melodijo, kar poskakovala po ulici in se veselo smejala. čeprav je bilo mesto precej dolgočasno, se je vse hitro spremenilo, ko se je po ulicah sprehajala lina. ljudi je veselo pozdravljala in se jim nasmihala, nekaj starkam je pomagala čez cesto in nato pa se kar naenkrat znašla pred restavracijo, ki se ji je zdela precej zanimiva. vstopila je in si poiskala mizo v prostoru za kadilce. v prostoru je sedela ona in še moški, ki je takoj privabil njen pogled. s hrbtom je bil obrnjen proti njej, zato ni opazila obraza. komaj se je zadržala, da ni šla do njega in ga zmotila.
naročila je kozarec rdečega vina in prižgala cigareto, pogled pa ji je ves čas uhajal k moškemu. bil je tako zanimiv, privlačen, vse je vrelo v njej. želela ga je spoznati. ampak se je zadržala. ni lepo motiti ljudi pri jedi, se je v mislih opomnila in naredila velik požirek vina. in čeprav se je trudila, pogleda ni mogla umakniti.