quinn monique anderson

quinn monique anderson

17 years | lyon, frence | susan coffey | shadow

Prestopil/a si prag temačnega mesteca. Si naredil/a pravo potezo? Ali jo boš obžaloval/a za vedno?

Usoda. Medtem, ko je za nekatere to izgovor, da lažje spijo zvečer, v smislu 'tudi, če sme svoje življenje čisto zabluzil, me bo že rešila usoda ali pa je pač to moja usoda in jo moram samo izpolnjevati dokler ne umrem', je za druge to razlog, da so prelezli do svojega mesta nekje ob vrhu in tako pač pojasnjujejo, da so goljufali na tak ali drugačen način, spet nekateri, tisti vmes, pa jo uporabljajo, da lahko sanjajo o svojih velikih dosežkih in stvareh, ki jim jih ne bo nikoli uspelo narediti. Ali pa ste Quinn Monique Anderson, ki v usodo sploh ne verjame.
Začnimo torej od začetka. Quinn je srednji od treh otrok v družini Anderson, poleg svojega starejšega brata Blaine-a, ki je od nje starejši samo leto in pol , je tukaj tudi njun mlajši brata Alex-a, ki je pet let mlajši od Blaine-a. Kot srednji otrok je dobila veliko manj pozornosti, kot Alex, a je bilo od nje pričakovano, da bo presegla Blainevove dosežke, kar pa ni bilo najlažje.
Njen starejši brat je v življenju dosegel vse, kar si kdor želi in vedno, čisto vsakič, ko je spregovoril, ko je govoril o svojem uspehu, je rekel, da je kriva usoda, da so mu bogovi začrtali to pot. Ne glede na to, kako zelo, ga je imela Quinn rada, bi ga, ko je govoril o usodi, najraje zadavila z golimi rokami in ga nato vrgla v morje v plastični vreči za smeti in nanjo privezala kamero, ter nato opazovala kako ga je požrl morski pes.
Kar pa se godi samo v njenih mislih, kot večina dobrih stvari v Quinninem življenju. Ja, Quinn je ena tistih sanjačev, ki več časa preživijo v neresničnem svetu v svojih mislih, kjer je vse lepše in sovraži vsakršno prekinitev le-teh, ko se mora soočiti z realnostjo.
Verjetno se je vse skupaj začelo v osnovni šoli, ko so učitelji začeli pritiskati nanjo zaradi uspeha njenega brata, ki je že v tretjem razredu vedel več kot šestošolci, medtem ko je Quinn vedela ravno dovolj, da je prilezla - ne prišla, prilezla! - skozi vsako leto posebej, če pozabimo to, da je vmes 2x padla.
V srednji šoli, po drugi polovici prvega letnika pa se je vse spremenilo. Quinn je končno ugotovila kaj je smisel njenega življenja - smisel, ne usoda! Ne mešajte tega prosim, mogoče se to ne bo zgodilo, ampak Quinn si bo izmislila vsaj milijon načinov kako bi vas lahko mučila, ubila in pokončala brez, da bi kdo ugotovil, da je kriva ona. Če bi bila na vašem mestu bi se vsako noč zahvalila kakršnemukoli bogu, da živimo na zemlji ne v Quinnini glavi. Takrat je ugotovila, kaj v bistvu je - senca. Bitje, česarkoli že in najpomembneje obvladovala je zemljo, kar je pomenilo, da se vsako noč, takoj ko se je luna prebila na nebo postala duh. Ja, tisto prozorno bitje, ki lebdi nad tlemi, le da ni bila mrtva.
Za razliko od njenih sorodnikov. Pa smo spet tam, šele zdaj sem spoznala, da nismo še spregovorili o njenih starših. No, ker ni lepega načina kako bi to rekli, bom vam povedala kar naravnost. Njena mama je mrtva in njen oče je umrl, pred dvema letoma oba za krvnim rakom. Ne, da je Quinn to kakorkoli prizadelo. Z mamo se nikoli ni razumela, vedno je hotela, da bi bila popolna, svetlolasa manekenka, ki bi obračala poglede in uspela v življenju kot poslovna ženska, ter tako obrnila vse klišeje postavnih blondink, ki so lahko več kot le to. Njen oče pa je bil tako vedno v službi, karkoli je pač počel in še takrat ko je bil doma je bil pijan ali je imel mačka, ker je bil pijan večer pred tem ali pa kar oboje. Nikoli nista bila starša, nikoli ju ni imela rada, nikoli ju ni spoštovala ali kakorkoli čutila kaj pozitivnega - ali negativnega - proti njima. Nič, čutila ni ničesar, saj sta bila neznanca, neznanca, ki ju ošvigneš s pogledom, a jima nikoli ne nameniš še enega. Usoda njunih bratov? Alex se je preselil v Azijo, nekam v južno Rusijo, kjer počne kaj v zvezi z tehnologijo, Blaine pa ... po očetovi smrti je naredil samomor, verjeli ali ne, skočil je iz pečin v morje. Njegova smrt je bila edina stvar, ki je Quinn dejansko prisilila do solz, kljub vsemu je bil njen brat, edini sorodnik, ki ji je dejansko nekaj pomenil. In tako se je spet zaprl a v svet svojih sanj in misli.
Da pa ne boste mislili, da je Quinn samo to, preprosto zasanjano dekle. Kje pa, če bi jo spoznali od njenih najglobljih kotičkov, bi ugotovili, da je dokaj zabavno, prijazno dekle, ki lahko nasmeje vsakega, če se potrudi in jo je možno vzljubiti hitreje kot kakšnega luškanega mačjega mladička. Potem pa to običajno prekrije njen sarkazem in njeno izražanje nasploh. Verjetno še niste spoznali bolj iskrene osebe, ki se zna postaviti zase, kot tigrica za svoje mladičke. Zaradi česar je verjetno precej nizko na družabni lestvici 21. stoletja. Tudi ljudje z IQ-jem večjim od številke njihove noge - ne da jih je veliko - so pač takšni, da imajo raje veliko bednih prijateljev, ki komaj čakajo, da jih bodo zabodli v hrbet, kot pa da bi uporekali z idejami, ki bi lahko spremenile svet.
Za na konec pa še to: Quinn je dokaj jasno, da so sanje le to, sanje in da so možnosti, da se uresničijo 1: 1000000, toda ravno zato so zabavne. Ker hvala bogu imamo kaj za kar lahko živimo, usoda se lahko brcne v rit, če le verjameš vase - saj obstajajo vampirji in angeli, zakaj ne bi sanjali o nemogočem. Četudi to ostanejo samo sanje. Naj vas še bolj zmedem in končam z: nič ni nemogoče.