michael brooks

Ko bi le....
Michael je bil vedno samosvoj otrok. Nikoli ni bil priljubljen. Vedno je za mizo sedel sam. Vedno se je igral sam. Po pouku je odšel domov in naredil nalogo nato pojedel večerjo in šel spat, razen, če so ga preden bi dosegel dom, pretepli.
Nikoli se ni smejal, ni našel sreče v svetu. Vsak dan je bil hujši in bolečina se je stopnjevala. Ni se znal spopasti s problemi in vedno je podlegel udarcem. Čeprav to ni bilo nikoli sprejemljivo, je fant prevečkrat zaspal v grenkih solzah. Starša sta ga poslala k psihiatru in am je moral biti čisto vsaki dan, tudi v nedeljo. nista ga razumela in nalašč sta spregledala modrice. Nista želela verjeti resnici in sta obračala oči. Nista si želela priznati kaj se dogaja z nujnim sinom.
Čeprav je bil edinec, mu nikoli ni bila namenjena pretirana pozrnost. Starša sta bila vedno prezaposlena z vizijo popolnosti, ki je on nikoli ni mogel doseči.
Sprejet je bil na ugledno gimnazijo, a tam so stvari postale še hujše. Noben ni vedel, da solahko še najpametnejši najzlobnejši. Ljudje so ga klicali emo, ker je imel črne lase. Zato si jih je vsak večer sfenal navzgor, dane bi izgledal kot emo. Toda počasi je vsega postalo preveč.

Naslednji dan so ga našli v njegovi študentski sobi. Snežno belo steno je omadeževal krvav napis: Can't do it no more Vso pohištvo je bilo potisnjeno k steni in na sredi sedaj na videz večje sobe je bil postavljen stol. Nad njim je visel on privezan na vrv. Naredil je samomor, da bi se znebil vseh muk in bolečin.

Odprl je oči. Ni vedel kateri dan je bil danes, a pozneje se je izkazalo, da je minil teden od njegove smrti. Ležal je v travi in zrl v modro nebo. Ni se mogel premakniti, misel je prepočasi prišla do njegovih misli. Preživel je. V paniki je vstal, ni razumel. Obkrožala so ga drevesa in iskal je pot, ki ga bi privedla nekam stran. Znašel se je za zadnjim drevesom in se uzrl v množico. Niso ga videli saj so bili vsi zaslepeni z solzami. Stari sošolci, sorodniki...Bil je njegov pogreb.
Mati je recitirala njegovo pesem, ki jo je napisal še, ko je hodil v osnovno šolo, oče pa ni izrekel niti besede. Nista se potrudila, a to niti ni pričakoval. Bila staresično prizadeta.
Odločil se je, da bo izvedel kaj se mu je zgodilo.
Brez denarjase je napotilv svet. Pridružil se je neki glasbeni skupini kjer je igral kitaro. Z njimi ni imel nobenega stika, z nobenim se ni pogovarjal, le, če se je šlo o glasbi. Nekega dne so odšli v Ameriko kejr je skupino zapustil. Vedel je, da bo le z njo lahko dosegel to državo. Z nekaj denarja je odšel iskati odgovore in vedel je, da bo tu še najlažje dosegel resnico.
Ugotavljati je začel, da ponoči zbledi in rata skoraj prozoren in da lahko upravlja zemljo. Čutil je, če se mu je kdo približal, ves ačs je bil paranoičen. Dosegel je New Yok in tam ostal 3 leta.
Nobenni poznal njegove zgodbe, do njega so se vedli drugače. Prvič v življenju je dobil pozornost deklet. Tega ni razumel, a se je prekmalu navadil. Bilo je kot, da bi preživel, da bi dobil priložnost za boljše življenje. Začel ej živeti na vse ali nič, a paranoia nikoli ni zares odšla. Vedno se mu je zdelo kot, da mu nekdo sledi.Seveda mu ni,a vseeno.
Postal ej čisto drugačen človek. če bi mu lahko rekli tako- i skoraj je pozabil, da je umrl in skoraj je pozabil preteklost in svoj namen. Postal je zaničivalen, spravljal se je na šibkejše in močnejše, vso jezo, ki jo je hranil v sebi več let je sedaj stresal and drugimi. Postal je pravo nasprotje osebi, ki je včasih bila.
Če ste bralikakšne zgodbe, ste lahko zasledili izraz zasenčen. Verjetno je sedaj ta beseda opisovala njega. Postal je kot senca, ko se je sonce spustilo za obzorje in njegov pravi karakter je bil le senca vsega kar je bil včasih.
Toda po treh letih, ko je že mislil, da je vse popolno je na zakotni ulici zagledal pajdaša, ki se je znašal and verjetno nedolžnim fantom. Spomini so mu skočili pred očmi. A ni mogel pomagati, spomnil se je vse bolečine in moral je oditi. Moral je pozabiti.
Končal je v vasici Woolpot kjer je na začetku izgledalo vse normalno dokler se ni spustila noč in so bitja teme končno pokazala svoj pravi obraz.