Mogočni hrast.

Drevo, starejše od vseh prebivalcev Forksa skupaj.

Melody Flora je z slušalkami v ušesih veselo priplesala,prehodila do mogočnega hrasta. Tam je splezala nanjega ter se usedla na vejo tako da so ji noge binglajle navzdol. To je počela ko je bila še otrok in se je zabavala s svojimi prijatelji. Pogrešala jih je, vendar ji je trenutno stanje bilo enako všeč. Zbudila se je iz misli ko je zaslišala nekoga ki je hodil do hrasta. Ker ni hotela da jo vidi je Melody Flora zadržala dih, ter samo kdaj pa kdaj po malo vdihnila.




((Amy))

Top, top,... Kako neumno. Včasih je sama sebe spraševala, če se ji počasi meša ker se večino časa samo sprehaja in posluša svoje korake, da bi se zamotila in pregnala misli iz svoje glave. Dekle je hodilo po blatni poti v gozdu, njeni dolgo, svetli in rahlo skodrani lasje pa so nežno valovili v vetru. Oblečena je bila v kratke hlače iz jeansa in oprijeto majico - malce preveč poletno za oblačni dan v Forksu, a Amy je čutila manj mraza kot navadni ljudje. Ampak vseeno ga je. Če si pol vampir in pol volkodlak, kot je ona, imaš veliko več prednosti kot katerakoli izmed teh dveh vrst, a nekatere manjše podrobnosti, kot je občutek za mraz, so oslabljene. Na to se niti ni preveč ozirala, čeprav si je včasih želela, da bi bila bolj odporna na temperature. No, saj niti ni imela veliko izbire. Ni mogla spremeniti tega kar je, četudi si je to pogosto želela. Odpovedala bi se vsem nadnaravnim močem s katerimi se je rodila, če bi lahko živela normalno življenje, brez nadnaravnega. Da, želela si je biti samo človek, ki se mu niti ne sanja za obstoj vampirjev, volkodlakov in drugih podobnih bitij. Zavila je s poti, saj se je naveličala hoje po blatu, a se ni ustavila. S pogledom je ošinila ogromen, mogočen hrast. Skoraj bi pozabila, da stoji tukaj. Spomnila se ga je, saj se je včasih pogosto zadrževala tukaj s tropom. Ustavila se je pred deblom in se nežno dotaknila lubja, kot bi želela na tak način obuditi spomine. Življenje včasih je bilo tako zelo preprosto... Živela je pri Cullenovih, ki so jo sprejeli in postali njena prava družina, družila se je s tropom, katerega člani so bili njeni najboljši prijatelji in so skupaj varovali mesto. Ob sebi je imela toliko ljudi, ki jih je imela rada. Da sploh ne omenja svojega brata, najboljše prijateljice Cho,... Imela je skoraj vse. A njej očitno ni bilo dovolj. Po spletu nekaterih dogodkov, ki so jo prizadeli, se je brez slovesa vrnila v London, v največji klan, ki ga je vodil njen pravi oče. Zdaj se je spet vrnila v Forks. Preprosto ni več zdržala tam. Tukaj pa se je bala kako jo bodo spet sprejeli stari prijatelji. Ji bodo sploh lahko še kdaj zaupali? Tih vdih je prekinil njeno razmišljanje. Ni bil njen. Pregnala je podobe iz svoje glave in se osredotočila na okolico. Tiho dihanje in bitje srca, sta prihajala od nekje zgoraj. Amy si je želela udariti samo sebe. Tako zelo je bila zamišljena, da ni opazila, da je v bližini človek. Zavohala bi ga lahko že na kakšen kilometer, vendar je bila njena glava prepolna spominov. Dvignila je glavo in se zastrmela v krošnjo hrasta. Nikogar ni videla. To, da je bil nekdo na eni izmed vej, pa je izdajal pramen svetlih las, ki je visel iz ene izmed vej. "Je kdo tam?" je zaklicala Amy. Neumno vprašanje, saj je že vedela odgovor, ampak ni se mogla izdati. Njen videz je bil povsem človeški, samo nekateri zelo izkušeni vampirji in volkodlaki so lahko v njej prepoznali vampirski del, nihče pa ni mogel sam prepoznati tudi volčjega. S svojimi ledeno modrimi očmi je še naprej strmela v vejo, na kateri je sedel ali ležal človek in čakala na kakšen odziv.

SKY LEXIE GREY

tagg : Ashley

Sky se je počasi prebudila v sobotno sončno jutro. Nasmehnila se je in se razgledala naokoli, ponovno se je prebudila v dan brez nevarnosti,da jo kdo ubije ali,da bo izgubila koga ljubljenega. Njen nasmešek je za trenutek zbledel po drugi strani jih je pogrešala, vednar na koncu je odšla. Odšla je,da bi zavarovala sebe pred ponovno bolečino in,da bi končno zaživela normalno. In morala je priznati da ji je uspevalo živela je normalno življenje kot se spodobi za njo. Stara je bila 19 let in bilo je popolno, čerpav se je naučila upreti vampirjem in vsem temu je bila še vedno šibki človek.
Zastrmela se je v dnevnik na koncu se je odločila,da ga bo do večera pustila pri miru in je raje vstala. Na hitro je oblekla preproste kavbojke, majico in usnjeno jakno. Lasje si je pustila preprosto razpuščene. Glede na to,da je bila sobota se je odločala kam bi lahko odšla na koncu se je odločila,da gre proti parku.
Kmalu je prišla do parka,ko je zagledala Ashley. Previdno se je razgledala po parku in na njeno smolo je bil popolnoma prazen. Vedela je kaj se bo zgodilo sama kot človek ni imela moči in mogla je stran preden bi jo Ashley dejansko dobila v roke. Obrnila se je,ko je zapihal veter, vedela je,da jo bo zaznala. Alexandra se je ustavila in se zastrmela v njo.
.

,

credits to ruby at picture to burn